Delovanje imunskega sistema

Imunski sistem je glavna obramba našega organizma pred patogeni, zato je njegovo brezhibno delovanje ključno za ohranjanje zdravega organizma . Sestavljajo ga specializirane celice, tkiva in organi, ki so povezani v mrežo. Njihova naloga je razločevati med telesu tujimi in lastnimi snovmi, ter sprožiti imunski odziv le, ko je to potrebno.  Naš imunski sistem je sestavljen iz številnih celic. Te konstantno spremljajo naše zdravje. Okolje, v katerem živimo, pa žal konstantno slabša sposobnost našega imunskega sistema:
• stres
• mrtvi zobje
• kemikalije
• izpušni plini
• alergeni v hrani
• pesticidi
• paraziti…

Da bi vedeli, katere snovi lahko nudijo podporo našemu imunskemu sistemu, moramo najprej zvedeti kako le ta deluje. Znanstveniki ločijo dve vrsti imunskega sistema:

• Prirojen imunski sistem
• Pridobljen imunski sistem

Prirojen imunski sistem predstavlja najpomembnejši del. Pri veliko infekcijah je prirojen imunski sistem sposoben preprečiti širjenje vnetja. Sestavljajo ga makrofagi, nevrofilci in drugi podporni sistemi, vključno z aminokislinami. Prirojena imunost je tista, ki je navzoča že pri rojstvu in pri kateri delujejo razni mehanizmi, ki preprečujejo vstop infekcijskim agensom v organizem, odstranjujejo tuje in potencialno škodljive makromolekule, mikroorganizme in ne vključujejo imunskega odziva, ampak temeljijo na anatomskih in mehaničnih ovirah.

Pridobljen imunski sistem pa predstavljajo karakteristične beljakovine patogenih organizmov (virusov, bakterij, glivic…) ter njihove toksične snovi. Sestavljen je iz T in B limfocitov ter naravnih celic ubijalk in iz predstavitvenih celic, ki organizmu predstavijo antigene. Pridobljena imunost temelji na specifičnem prepoznavanju molekul, ki jih imenujemo antigeni. Antigene, ki so sposobni sprožiti imunski odziv imenujemo imunogeni. Antigene prepoznavajo protitelesa. Prebavijo jih lahko tudi fagociti in jih le te predstavijo še drugim celicam imunskega sistema.

Znaki in posledice slabega delovanja imunskega sistema

Telesno odpornost lahko oslabi več dejavnikov, kot so pomanjkanje telesne aktivnosti, negativni stres, neuravnotežena prehrana, utrujenost in pomanjkanje spanja, ponočevanje, naporen delovnik, uživanje večjih količin alkohola, kronične bolezni in zdravila, ki delujejo na imunski sitem oz. motijo njegovo delovanje.

Imunski sistem je ključ do dobrega počutja in pravilnega delovanja vseh telesnih funkcij, saj nas varuje pred poškodbami, boleznimi in kužnimi organizmi, vključujoč bakterije, glivice, parazite in viruse iz okolja. Poleg tega lahko prepozna in uniči naše lastne spremenjene celice. Da bi se znebili nenehnega bolehanja in preprečili različne bolezni je nujno, da pravočasno prepoznate znake oslabljenega imunskega sistema.

Nekateri simptomi vam bodo zelo jasno dali vedeti, da vaš imunski sistem ne deluje, kot bi moral. To so:

– pogosti prehladi ali prehladi, ki se ne pozdravijo,

– kronična utrujenost,
– pogosto zbolevanje za nalezljivimi boleznimi,
– kronične okužbe,
– otečene bezgavke,
– težko celjenje ran,
– izpadanje las,
– spremembe na koži (mozolji, akne, herpes).

Da bi okrepili in zaščitili svoj imunski sistem, vam priporočamo naslednje preventivne ukrepe.

Pojdite na svež zrak

Začnemo lahko že pri aktivnem življenjskem slogu. Vsak dan moramo biti telesno aktivni vsaj pol ure. Naj vas slabo vreme ne odvrne od želje po gibanju na svežem zraku. Ta je namreč ključnega pomena za dvig telesne odpornosti.

Pitje zadostne količine tekočine

To je zelo pomembno, saj brez tega ne bo delovala nobena terapija ali samozdravljenje. V času prehlada je poleg čaja z medom, svežih stisnjenih sokov iz citrusov je zelo prepričljiva tudi goveja juha.

Zadostna količina spanca

Odrasla oseba potrebuje minimalno 7 ur spanca. V temu času se telo nabere energijo in se spočije.

Zdrava prehrana

Način življenja je eden izmed najpomembnejših razlogov za obolenja. Vzroki pa so velikokrat v hrani, ki jo uživamo. Pretirani količini mesa, sladkarijam, ocvrti hrani, sladki pijači in pijači iz sode se izogibajte. Medtem ko so polnozrnati izdelki, kot so kruh, žita, testenine in riž, ter krompir dobri za vas, in jih lahko jeste večkrat na dan. Ne smemo pa pozabiti na sadje in zelenjavo. Če se le da naj bo to sezonsko.

Vitamini C, D in cink

Vitamin C je vodotopen vitamin, ki pri človeku igra zelo pomembno antioksidativno vlogo in pa sodeluje pri številnih bioloških procesih, kot je tvorba kolagena. Kolagen pa je potreben za normalno delovanje žil, kosti, hrustanca, dlesni, zob in kože. Vlogo pa ima tudi pri delovanju našega imunskega sistema. Priporočen dnevni vnos vitamina C za odraslega človeka je 80 mg, to se lahko doseže z prehrano ali pa s prehranskimi dodatki. Najbogatejši vir vitamina C so živila rastlinskega izvora, kot so citrusi, jagodičevje in paprika. Ker pa nam seveda včasih ne uspe zaužiti priporočeno količino vitamina C, se lahko zanesemo tudi na prehranske dodatke. To so lahko žvečljive tablete, ki so super za naše najmlajše, šumeče tablete, navadne tablete in pa razni napitki.

Vitamin D je v maščobi topen vitamin. Ena njegovih najpomembnejših vlog je vpliv pri razvoju zob in kosti, ter pri delovanju imunskega sistema. Povečuje tudi zmožnost tankega črevesja, da lahko le ta učinkovito absorbira kalcij iz prehrane. Vitamin D se v zadostni meri biosintetizira v koži, ampak le če je za izpostavljena sončni svetlobi. Dnevne potrebe med pomladjo in poletjem pokrijemo že s 15-minutno zmerno izpostavljenostjo soncu. Pozimi in jeseni pa biosinteza vitamina D v koži ni dovolj učinkovita, zato je potreben vnos s hrano in prehranskimi dodatki. Najpomembnejši prehranski vir vitamina D so živila živalskega izvora, kot so na primer ribje olje, ribe in jajca. Pomanjkanju so še posebej izpostavljeni otroci in dojenčki. Za pomanjkanje, najbolj ogroženo skupino predstavljajo starejši, ki se zadržujejo pretežno v zaprtih prostorih. V času jeseni in zime je dodajanje vitamina D še posebej priporočljivo. Pomanjkanje vitamina D povzroča motnje v presnovi kalcija, to pa privede do zmanjšanje kostne gostote in večjega tveganja za zlome in osteoporozo v zrelih letih. Pri dojenčkih in mlajših otrocih pa lahko vodi do nastanka rahitisa. H prehrani ga lahko dodajamo v obliki žvečljivih tablet, raznih kaplic, šumečih tablet in kapsul. Lahko dodatno uzamemo Omega 3, ali veganske omega 3.

Cink je nujno potreben element, ki je pomemben za normalno rast in razvoj organizma, reproduktivne funkcije, nevrološke funkcije, za celjenje ran in normalno delovanje imunskega sistema. Bogat vir cinka so ostrige, morski sadeži, meso, stročnice, oreščki in semena. Na zadosten vnos cinka morajo biti še posebej pozorni vegetarijanci. Pri živilih rastlinskega izvora je biorazpoložljivost cinka manjša, kot pri živilih živalskega izvora. Lahko jo povečamo z namakanjem semen ali s prehranskimi dopolnili, kot so razne kapsule in šumeče tablete.